Bitka na Maratonskem polju

 

Battle_of_Marathon

(zgodovinske zanimivosti)
Leto 490 pr. n. št.
Obdobje Grško - Perzijskih vojn.

Atenska vojska je z zanimivo taktiko premagala do tedaj nepremagljive Perzijce. 30.000 glava vojska na čelu z nekaj let poprej izgnanim Atenskim kraljem Hipiasom, je skušala zavzeti mesto Atene. Hispas, izgnani tiran, je sedaj skušal pomagati Perzijcem pri zavzetju celotne Grčije, oz področja sedaj znane pod imenom Grčija. V tistih časih so obstajala mestne države kot na primer Atene in Sparta, vsaka z svojo notranjo politiko.

 

Med njima je bilo hudo rivalstvo, a sta tudi sodelovali pri obrambi pred vdori, kakor je bil na primer ta Perzijski leta 490 pr. n. št. na Maratonskem polju. Res pa je, da so na to bitko vojaki iz Sparte zamudili in so prišli šele, ko je bilo že vsega konec.  S pomočjo Hispasa so Perzijci našli idealno mesto za izkrcanje svoje vojske z ladij. Tam pa se jim je po robu postavila Atenska vojska.


Athens-Marathon_routePo nekajdnevnem taktičnem čakanju enih in drugih, ko nobena stran ni naredila napadalnega koraka so Perzijci skušali prelisičiti Atensko vojsko s tem, ko so nekaj več kot polovico vojske ponoči umaknili nazaj na ladje in se odpravili na drugo stran polotoka do mesta Atene. Maratonsko polje je namreč precej oddaljeno in tako je bila večina vojske (okoli 11.000 mož) zbrana tu. Perzijci namreč niso pričakovali, da jih bo pričakala tako številna vojska zunaj mesta.


Prav tako pa verjetno niso pričakovali, da njihov plan ni nič kaj skrivnosten in so jih Atenci s pomočjo skavtov odlično "prebrali". Tako so se zavedali namer Perzijcev in so morali na hitro ukrepati. Kajti mesto je blilo tako rekoč brez obrambe. Uspel jim je pravi podvig saj so v nekaj urah s pomočjo pogumne borbe in dobre taktike premagali preostanek vojske na Maratonskem polju in se še pred prihodom Perzijske vojske z ladjami, uspeli vrniti do Aten. Perzijci nato niso napadli...

 

  • Po legendi naj bi po zmagi v Atene poslali kurirja Fedipija z novico o zmagi; ta je pretekel vseh 42 km od Maratonskega polja do Aten in na cilju izrekel »Zmagali smo« ter na kraju umrl zaradi izčrpanosti.

  • Prva kopenska zmaga Grkov nad Perzijci je bil hkrati tudi prvi perzijski poraz po dolgih desetletjih nepremagljivosti. Ker so mnoga podjarmljena ljudstva videla, da Perzijci niso nepremagljivi, so začela lastne boje za neodvisnost. To je prisililo Perzijce, da so za nekaj let prenehali osvajati nove dežele, ampak so se osredotočili na zatrtje notranjih političnih težav.

  • Ta bitka ni bila odločilna v grško-perzijskih vojnah, je pa bila ena najpomembnejših, saj je pokazala, da lahko maloštevilni, a skupaj delujoči Grki, premagajo tudi številčnejše tuje sovražnike.

 

V dokumentarnem filmu, Britanske televizijske hiše BBC, si lahko ogledamo tudi kako je sama bitka potekala.

1. del


2.del

 

3.del

 

Atensko vojsko, močno med 9.000 in 10.000 vojščakov, je vodil polemarh Kalimah, ki je poveljeval 10 strategom (ekklesia). Pred bitko je med strategi prišlo do razkola, kako naj poteka bitka. Miltiad, ki je veljal za največjega poznavalca perzijske vojske, in štirje drugi strategi so bili za to, da se vojski spopadeta izven mesta, saj je bila perzijska vojska znana po svojih uspehih z obleganji; ostalih pet pa se je želelo umakniti za obzidje in tako pričakati napadalca. Kalimah je nato dal odločilen glas za bitko izven mesta in tako se je atenska vojska premaknila na Maratonsko polje, kjer se jim je pridružilo še 1000 Platajcev.

Tam sta si osem dni vojski stali nasproti brez sovražnosti. Deveti dan je prišla vest, da je Eretrija padla in da je tako Artafernij prost, da napade Atene. Grki so morali napasti.

Grki so tvorili osnovni bojni razpored centra in dveh kril. Ker je Kalimah pričakoval, da bodo Perzijci napadli njegova krila, jih je okrepil na račun centra. Levo krilo so predstavljali Platajci, center hopliti; glavnina grških sil je bilo zbranih na desnem krilu pod poveljstvom Miltiada. Grki niso imeli pomembnejšega števila konjenikov, tako da niso imeli samostojne konjeniške enote. Ker so se Grki zavedali moč perzijskih lokostrelcev, so spremenili sestavo falange v centru; iz izvirnih osem vrst so tvorili le štiri, podaljšane vrste, ki so bile bolj razredčene, da bi lokostrelci povzročili čim manj izgub. Krili sta ohranili izvirno, osemvrstno falango.

Ker so Perzijci pripluli, so izgubili poglavitno moč njihovega vojskovanja - konjenico. Preko morja so lahko prepeljali le 1000 konj; perzijska konjenica je predstavljala levo in desno krilo perzijskega bojnega razporeda, medtem ko so glavnino sestavljali lokostrelci. Glavnina je bila razdeljena na tri samostojne enote.

Potek bitke

Grki so istočasno napredovali s centrom in obema kriloma. Ko so se na okoli 100-150 korakov približali perzijski liniji (doseg delovanja perzijskih lokostrelcev), so razpustili strogi razpored falange in začeli urejeno teči proti Perzijcem, da bi čim prej zapustili nevarno čistino.

Perzijci so jih začeli obstreljevati in hkrati odposlali vso konjenico iz kril, da je zaustavila grški center; s tem je zavarovala prednji del, a hkrati izpostavila oba boka centra. Grški center se je moral ustaviti zaradi pritiska Perzijcev, toda obe grški krili sta prodrli globoko in tako istočasno napadli nezavarovana boka perzijske glavnine; hkrati je grški center povečal pritisk na Perzijce, ki so zdaj izgubili predhodni razpored in postali le velika gmota. Ker so bili Grki bolje oboroženi (kopja so imeli daljša), bili v naletu, imeli boljšo taktiko (dvojna obkolitev), so se začeli Perzijci umikati, dokler ni popustila vsa disciplina in se je pričel beg proti ladjam.

Grki niso takoj sledili Perzijcem, saj so se zavedali svoje šibkosti, če nimajo organizirane falange. Po reorganizaciji so napredovali proti obali in premagali perzijsko zaščitnico. Uspeli so zajeti le sedem ladij, medtem ko so ostale odplule.

Herodot je navajal, da so Grki imeli 192 mrtvih, medtem ko naj bi Perzijci izgubili v bitki in med umikov (veliko jih je utonilo) okoli 6400 ljudi. Eden od padlih je bil tudi Kalimah, katerega položaj je na novo zasedel Miltiad.


viri: internet, wikipedia, BBC, Bratož, R., Grška zgodovina


Za Vas raziskoval in uredil Oliver Savijani.


Ocenite ta članek:
( Število glasov: 6 )

Objavite povezavo do tega članka na Facebooku

Komentarji tega prispevka:

 
mansa
18.03.2016 19:21

Zelo razumljivo in poljudno napisana zgodovina tudi za nas laike.
Neverjetno kako zgodovina postaja zanimiva, ko preživiš že nekoliko "svojega" življenja...in sestaviš vsa svoja znanja in vedenja v okvir tako opisanih dogodkov kot je pričujoči.
Lepo, hvala!
Citat
 

Napišite komentar za ta prispevek
: