Katere dejavnosti bi morale biti neprofitne?

Kaj je to PROFITNA dejavnost

S pojmom profitna dejavnost je neposredno povezan pojem dobička in pričakovanje lastnika, da bo po svojem preudarku uporabil dobiček kot rezultat uspešnega poslovanja.

Ključno pri profitni dejavnosti je torej ustvarjanje dobička.

Kaj je dobiček
Najbolj pogosta definicija dobička je, da je  dobiček razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Torej, če kupimo avtomobil za 500 EUR in ga prodamo za 800 EUR in so nas ob tem ostale dajatve, kot so na primer davki, stroški dela, oglaševanja, itd, stali 100 EUR, smo torej ustvarili 200 EUR dobička.

Kaj je to NEPROFITNA dejavnost

»Na neprofitnem območju ni dobička in lastniki, kot ustanovitelji neprofitnih dejavnosti, niti ne pričakujejo dobička in če v nekaterih izjemah je, kot so npr. gospodarske javne službe, se v nobenem primeru ne razporeja izven dejavnosti neprofitnega sektorja in ostaja zgolj znotraj njega, za namen, za katerega je bil ustanovljen. Na neprofitnem področju se srečujemo s pojmoma presežek prihodka nad odhodki in presežek odhodka nad prihodki, kar v profitnem sektorju pomeni izgubo; torej ni dobička. Posebnost in temeljna značilnost presežka prihodkov nad odhodki je, da se ne more uporabiti izven dejavnosti ter izven okvira in okolja v katerem je bil ta presežek ustvarjen. Torej se presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov, ki jih ima neprofitni sektor, namenja zgolj za uresničevanje svojega namena, ciljev in poslanstva v celoti in se v nobenem primeru ne deli med člane, med ustanovitelje ali druge, ki so tako ali drugače udeleženi v tej dejavnosti. Drugo je, če gre za plačano delo in profesionalne funkcije znotraj tega sektorja. Ta presežek, če že je, se vedno porabi za izvajanje osnovne dejavnosti. V kolikor imamo lastnike na neprofitnem sektorju, oni nimajo možnosti niti ne pravice razporejati tega presežka drugam, kot samo v osnovni namen.« mag. Franc Hočevar, višji predavatelj - NEPROFITNE ORGANIZACIJE, DRUŽBE, USTANOVE, GIBANJA, ASOCIACIJE, ZDRUŽENJA, ZAVODI


Ključno pri neprofitni dejavnosti je, da deluje v javnem interesu.


Bistvena razlika med profitno in neprofitno organizacijo pa je v cilju njihovega poslovanja. Medtem, ko je v prvih cilj ustvarjanje dobička, je smisel obstoja neprofitnih organizacij delovanje v splošnem družbenem interesu oz delovanje v splošno družbeno koristne namene.


»Kam pes taco moli«

Kaj je torej ta javni interes; splošno dobro; in katere dejavnosti si zaslužijo to »čast«, da se jih uvrsti na tako imenovano listo družbeno koristnih organizacij in kdo je tisti, ki opredeljuje pojem splošnega družbenega interesa?

Država, kdo drug… In država smo mi vsi skupaj. Najprej izvolimo lokalne korenjake, jih pošljemo v parlament z še ostalimi 80. podobnimi, in ti nato modrujejo in preučujejo, kaj in kako; da nam na koncu lahko dokažejo, da je njihova največja veščina, ki jo premorejo verbalna komunikacija in nabiranje volilnih glasov. Predstavljajte si to tako, kot da iščete službo na področju knjigovodstva in da še malo poenostavimo, imate zagotovljene izobrazbene zahteve. O knjigovodstvu ste sicer prebrali nekaj malega, kaj veliko pa vam niti ni jasno, a vaš odličen nastop na razgovoru za službo naredi izreden vtis in vam omogoči novo službo. Sedaj pa bi bilo potrebno nekaj narediti in ker nimate pojma, samo govorite in govorite in govorite… Za konkretne, nujne rešitve pa imate prijatelje, sodelavce… Tako nekako je v naši družbi danes. Izvolimo najboljše retorike in nastopače in premalo strokovnjakov na odločilna mesta!

 

Učinkovite rešitve od države? Pozabite!

In pričakovati neke učinkovite rešitve od teh nesposobnih ljudi bi bilo seveda preveč optimistično. Stvari se lahko premaknejo samo znotraj družbe. Z gibanji in pritiski za spremembe, z revolucijami. V kolikor so spremembe zaželene. Kam gremo z trenutnimi kapitalističnimi usmeritvami družbe? Dobiček, dobiček, dobiček; bistvo današnje družbe. To in pa seveda nenehno poudarjanje rasti podjetij in BDP-ja, ki pa je seveda popolnoma eno in isto – večji profit. A ne bi bilo potrebno začeti razmišljati tudi v smeri kaj so dejanske skupne in življenjsko pomembne stvari vsem nam kot družbi, kot eni celoti? V splošnem bi se vsi strinjali, da v javno dobro prav gotovo sodi zdravstvo, šolstvo, policija, pa še kaj bi se našlo. Kaj pa na primer električna energija, pitna voda, poštne, bančne in zavarovalniške storitve?


ZDRAVSTVO

Zakaj je sploh dovoljeno ustvarjanje dobička na primer pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju? To je seveda velika neumnost. Kje je tukaj moralnost? Nasploh zdravstvo in dobiček sta pojma, ki bi jih bilo potrebno zelo ločiti, kar pa se zavedam, da je na meji mogočega, kajti farmacevtska industrija se je že tako razbohotila, da je že skorajda ni moč več zaustaviti.

vzajemna
Moralno sporno - kovanje dobičkov na račun zdravja


ZAVAROVALNICE

Naslednje področje, ki sem ga vzel »pod zob« so zavarovalnice. Seveda, rekli bodo, da mora obstajati konkurenčno okolje. In koliko stane avtomobilsko zavarovanje? Vsa avtomobilska zavarovanja so na isti ravni, ostala zavarovanja ločijo le nianse in pa seveda drobni tisk. Si preberete drobni tisk mimogrede? No če si ga ne, vam ga bo prav gotovo zavarovalnica, ko boste uveljavljali kakšen zahtevek… Kaj ima to opraviti s konkurenco? Če bi bile cene zato tako podobne (skorajda enake), ker nižje ne bi šlo, odkod potem, vsaj do krize, tako veliki dobički zavarovalnic? Pač, iz žepov vseh uporabnikov, ker smo veliko več plačali, kot pa prejeli. Razlika pa je seveda ostala na strani zavarovalnic. V krizi bodo storitve podražili. Ko pa smo storitve dejansko preplačevali, da so si lepo napolnili račune prejšnja leta je pa bilo v redu, a ne...

zavarovalniarji
Vsa ta vodilna delovna mesta v zavarovalnicah,
kjer samo kujejo kako še malo bolj priviti cene
za še večje dobičke, so popolnoma odveč...


BANKE

Zakaj ne more država prevzeti skrb za denarne zadeve, saj na koncu koncev izdaja državne garancije za številne kredite in posle? Zakaj morajo banke ustvarjati milijardne dobičke, ko pa je vsakemu jasno, da je dobiček vedno razlika med prihodki in odhodki. Torej bi lahko zmanjšali dobiček na račun nižjih obresti! Preveč poenostavljeno bodo rekli nekateri. Jaz pa pravim, da je življenje enostavno in smo si ga zakomplicirali sami in preveč!

banka_okence
Konkurenca na bančnem trgu? Neumnost!

 


»Država« - ki jo predstavlja katerakoli vlada že, je sestavljena iz samih nasmejanih ljudi, ki nam z nasmeškom povedo, da je država najslabši gospodar in zato je potrebno vse odprodati in privatizirati. Zakaj pa je najslabši gospodar? Ker je le ta sestavljena iz prevelikega števila nesposobnih ljudi, in te kaj malo briga narodov blagor oziroma javno dobro.

Za Vas raziskoval in uredil Oliver Savijani.




Ocenite ta članek:


Objavite povezavo do tega članka na Facebooku

Napišite komentar za ta prispevek
: