Imamo lahko vse kar si želimo!

amazing-carsSte kdaj razmišljali zakaj imajo nekateri toliko bogastva in nekateri ničesar? Kje so glavni razlogi za to in kaj vam manjka, da bi si lahko začasno lastili več predmetov? Si jih sploh želite? Predmeti prihajajo in odhajajo iz našega življenja. Najbolje pa bomo shajali, če se nanje ne bomo navezali. Razmišljajmo, da smo tukaj na Zemlji le začasno in so vsi naši predmeti in "lastnina" zgolj naše igrače za teh 70-80 let, kolikor je povprečna življenjska doba človeka...

Preberite si spodaj kaj o tem meni dr. Wayne W. Dyer v svoji knjigi Verjemite in videli boste.


Ničesar ne morete posedovati!

Obilje ni nekaj, kar si pridobimo. Je nekaj, s čimer se uglasimo. Ta misel je prvi pogoj za to, da začne načelo obilja delovati v našem življenju. Nenehno se zavedajte, da je v vesolju neskončna zaloga energije in da je vse, tudi vaše telo in imetje, v bistvu energija. Vse vibrira. To imenujemo vibracijska energija in v našem vesolju je je neskončno veliko. Ta energija je tisto, kar oživlja.


Energija, ki jo izžareva vsakdo od nas, je odvisna od naših misli in od tega kako dojemamo svet. Glejte ga z očmi, ki vidijo samo pomanjkanje in pomanjkanje se bo povečevalo. Glejte ga z očmi, ki vidijo neomejeno obilje, in obilja bo vse več. Če imamo potrebo po tem, da bi posedovali predmete filtriramo svoje vesolje skozi oči pomanjkanja – pa če nam je to všeč ali ne. Naša potreba po imetju in posedovanju predmetov je odsev našega prepričanja, da nimamo dovolj. Naša potreba po kopičenju in lastnini nam preprečuje, da bi se uglasili z bogastvom, ki se razprostira tik pred našimi » očmi, polnimi pomanjkanja«.

Vse stvari na katere mislimo, da jih absolutno moramo imeti, zato da bomo srečnejši, kažejo, da nas usmerja nekaj zunanjega, namesto da bi to prihajalo od znotraj. To sklepanje nas vodi k prepričanju, da smo nekako nepopolni in pomanjkljivi in da lahko presežemo to nepopolnost s posedovanjem večjih količin stvari. Brezno brez dna! Past, iz katere se nikakor ne moremo izviti, vse dokler mislimo, da je lastništvo tisto, ki bo napolnilo praznino.

 

Kako pa bi sploh lahko karkoli posedovali?

Za trenutek pomislite na vse tisto, kar ste imeli v sanjah – avtomobile, ladje, denar, igrače ali karkoli drugega, kar lahko posedujete v sanjajočem telesu. Ko se zbudite, se pri priči zaveste, da so bili vsi ti predmeti iluzorni in da ste jih potrebovali le začasno, za sanjanje pač. Zdaj pa poglejte zadevo s stališča sanj, v katerih se nahajate zdaj in ki trajajo osemdeset ali devetdeset let. Predstavljajte si, da se zbudite in se lahko ozrete na vso svojo lastnino. Kako ste lahko kdaj kaj imeli? Največ, kar lahko storimo, res največ, je, da začasno posedujemo svoje igrače za drobec časa, potem pa se hočeš nočeš zbudimo in ugotovimo, da so neuporabne. Ker se največji del našega življenja odvija v astralni razsežnosti misli, so predmeti v tem stanju netelesnosti brez koristi.


Če čutimo praznino, je to zato, ker razmišljamo o niču, takšne misli pa zmeraj povečajo praznost. Lahko jih razširimo tako, da bomo bolj zadovoljni; osredotočimo se na popolnost in dojamemo, da ne moremo ničesar posedovati. To ne pomeni, da ne moremo nadvse uživati v čemerkoli, kar smo si pridobili ali kar si začasno lastimo. Toda pomnite: kot ni nikoli dokončno oblikovano nič v tem vesolju, tudi mi nismo. Vse je zmeraj v stanju trans-formacije, tudi lastništvo, ki ga čutimo, do svojega imetja, vseh svojih igrač, družine, denarja, vsega. Vse je v prehodu. Vse kroži, za trenutek pristane v našem naročju za naš užitek in se vrne v kroženje. Ko osvojimo pojmovanje, da ne moremo ničesar posedovati, se – v tem je ironija – osvobodimo, tako da imamo lahko vse, kar si želimo, ne da bi bili prilepljeni na lastnino ali posedovanje. Kmalu odkrijemo, kakšen užitek je, če stvar predamo naprej in jo delimo z drugimi.


gadgets
Delite "vaše" stvari z drugimi, ali so zgoj in samo vaše?


In tako se seveda srečamo s naslednjim protislovjem: takoj ko se prenehamo truditi s pridobivanje, ugotovimo, da nam je na voljo vse, kar smo si kdaj želeli ali potrebovali. Strah pred pomanjkanjem mnogim preprečuje, da bi videli, da dejansko že so dovolj. Ničesar si ne moremo lastiti. Če vse življenje verjamemo v revščino in pomanjkanje, smo nasilni do vesoljnega načela obilnosti.


Možnosti telesa so neskončne

Življenje v obilju ne pomeni kopičenja, ampak razvijanje duhovnega občutka spoštovanj do »brezmejnosti« vsega. Vzemite za primer kar svoje telo. To je portret neomejenega obilja, sposobnega izjemnih dosežkov, omejenega zgolj z mislimi, s katerimi se osredotočamo na njegove omejitve. Vaši možgani s trilijoni celic lahko usmerjajo telo, da spi ali pleše, meditira ali ustvarja, gradi letala ali podmornice. Vi – da, prav vi in telo, v katerem bivate – ste zgled čudovitega bogastva in popolnosti. Možnosti telesa so zares neskončne. Njegova eksistenca samozadostne entitete je tolikšen čudež, da nas plaši že sama misel na to, kako je prišla sem, kako vse to ostaja pri življenju, misli, sanja… in tako naprej skozi neskončni katalog čudežev.


Vi sami ste dejavno okolje. Toda telo, ki ga imenujete »jaz«, ne more ničesar posedovati in ničesar vzeti s seboj, ko ga zapustite. To telo vodijo sile in energija, ki presegajo zbiranje imetja. Vse »stvari« so prišle v vaše življenje, da bi vam služile, ne da bi vi služili njim. Ko boste nadaljevali z branjem te knjige, skušajte imeti to načelo pred očmi. Vse, kar je kdo »imel« še pred nekaj leti, služi zdaj nekomu drugemu. Zemlja, za katero so mislili, da je last nekoga, zdaj služi drugim. Dragulji krasijo druge ljudi. In tako je v vsem življenjskem spektru. Nič ne postane lastnina, in prej ko se tega zavedamo ter prenehamo s poskusi, da bi posedovali stvari ali ljudi, lažje se bomo uglasili s tem čudežnim načelom obilja.


Skrivnost je v tem, da se prenehamo osredotočati na to, česar nimamo, in usmerimo svojo zavest v spoštovanje do tistega, kar smo in imamo.


S to spremembo v zavesti postane služenje naravni del bogatega življenja.

Gandhi je to čudovito povedal: Zavestno ali nezavedno vsak izmed nas služi tako ali drugače. Če negujemo navado, da zavestno služimo, se bo naša želja po služenju nenehno krepila in povečevala ne samo našo srečo, ampak srečo vsega sveta.


Albert Schweitzer pa je o isti stvari zapisal: Ne vem, kakšna bo vaša usoda, vem pa eno: edini med nami, ki bodo resnično srečni, bodo tisti, ki so iskali in našli način, kako služiti.


Ta dva človeka sta v mnogih pogledih svetnika. Ne moremo pričakovati, da bomo dosegli njuno popolno predanost služenju drugim. Veliko pa se lahko naučimo, če preučujemo njuno življenje ali celo samo ta dva kratka odlomka. Bistvo je v tem, da najdemo pravi občutek za izpolnitev, ki ni odvisna od uspehov in imetja.


Povzeto iz knjige: Verjemite in videli boste, Dr. Wayne W. Dyer

Pripravil Oliver Savijani



Ocenite ta članek:
( Število glasov: 2 )

Objavite povezavo do tega članka na Facebooku

Napišite komentar za ta prispevek
: