Dovžanova soteska

 

Tokrat smo se odpravili na popotovanje v Dovžanovo sotesko pri Tržiču. Že takoj ob prihodu na parkirišče smo zagledali geološki steber kamenin, ki se nahajajo med Dovžanovo sotesko in Tržičem. Na levi strani je mostiček pri slapišču iz katerega je bil prekrasen razgled na Dovžanovo sotesko. Najprej smo se odpravili vzdolž dolžanove soteske in se ustavili pri reki ter se malo zazrli v moč vode, ki je rezala strugo Tržiške Bistrice. Po nadaljevanju poti pridemo do malega predora, iz katerega je prekrasen razgled na veliki predor, katerega je dal zgraditi Julij Born leta 1895.

dovzanova1

Ker je bila voda previsoka, se nismo mogli prebiti do velikega mostu in smo se vrnili nazaj do slapišča in se po cesti vzdolž soteske podali do velikega predora. Iz predora je res lep razgled na sotesko.


dovzanova4POGLED NA DOVŽANOVO SOTESKO IN VELIKI PREDOR


 

Na malem parkirišču smo si prebrali, da je pred izgradnjo predora, na tem mestu stal Hudičev most, o katerem smo kasneje izvedeli zanimivo anekdoto, kako je most dobil ime. Odpravili smo se čez bližnji mostiček po peš poti naprej vzdolž soteske, kjer je zelo lepo urejena potka, le na nekaterih delih bi bilo potrebno zamenjati dotrajane lesene deske oziroma kakšen del ograje, ki pa je na kritičnih delih tudi označena z opozorilom za nevarnost.


dovzanova5MOSTIČEK V DOVŽANOVI SOTESKI



 

Ko smo prišli na najvišjo točko peš poti, kjer je tudi razgledna točka smo se malo odpočili na klopci in občudovali prekrasno naravo Dovžanove soteske. Nadaljevali smo popotovanje ob Dovžanovi soteski, ko pa smo se spustili po hribu navzdol smo pred sabo zagledali vodnjak, ki je bil seveda izdelan iz naravnih materijalov, kjer smo se malo osvežili.

 

dovzanova2 dovzanova3
POGLED NA VELIKI IN MALI PREDOR V DOVŽANOVI SOTESKI



dovzanova11 dovzanova7OKAMENINE IZ STAREGA ZEMELJSKEGA VEKA                  LESENI VODNJAK


 

Soteska je res prekrasna in slikovita. Nadaljevali smo pot po cesti navzgor proti parkirišču in na levi strani opazili klopce, kjer se lahko odpočijemo, oziroma preberemo zanimivosti Dovžanove soteske in Karavank.


dovzanova9POČIVALIŠČE Z INFORMATIVNIMI TABLAMI V SPODNJEM DELU DOVŽANOVE SOTESKE


 

Sedaj smo imeli pred seboj še zgornji del soteske ob slapišču, ki nas je vodila mimo nekaj hiš do slapu nad Zaselkom na jamah.


dovzanova10
SLAP NAD ZASELKOM NA JAMAH


 

Opazili smo tablo, da se tukaj nekje nahaja Razstavno Izobraževalno središče in se nemudoma odpravili pogledat, če je mogoče odprto. Razstavno izobraževalno središče je bilo seveda odprto, prav lepo nas je sprejela turistična vodnica in nam seveda tudi vse obrazložila, razložila. Moramo jo posebej pohvalit, svoj posel opravlja res profesionalno. Namreč na vseh svojih popotovanjih, pridemo kot navadni turisti, tako da doživimo dobrodošlico, razlago tako kot jo bodo naši bralci ob obisku. Imeli smo kaj videti, v vitrinah so ostanki fosilov iz mlajšega in srednjega zemeljskega veka, najdeni na območju Slovenije ter zbrani primerki kamnin in okamnin starega zemeljskega veka iz Dovžanove soteske.

Dovžanova soteska dovzanova12OSTANKI FOSILOV IZ MLAJŠEGA IN SREDNJEGA ZEMELJSKEGA VEKA, NAJDENI NA OBMOČJU SLOVENIJE TER ZBRANI PRIMERKI KAMENIN IN OKAMNIN STAREGA ZEMELJSKEGA VEKA.

V prostorih si je moč prebrati tudi zgodovino Šentanskega rudnika, nekdanjega rudnika živega srebra, ki je prenehal delovati leta 1902. Pod mikroskopi smo si ogledali tudi nekaj vrst kamenin iz Dovžanove soteske in ugotovili, da je svet kamenin bolj zanimiv kot izgleda na prvi pogled. Izvedeli smo, da je bila včasih tukaj šola, od leta 2001 pa je tukaj Razstavno izobražovalno središče. Nabolj jo obiskujejo šole in organizirane skupine iz Slovenije in tujine. Razstavno-izobraževalno središče v Dolini je odprto od konca aprila do konca oktobra, vse vikende in praznike. Vstopnina za otroke, študente in upokojence je 1 EUR, za odrasle pa 2 EUR. Ker je bila že pozna ura, smo se prav lepo zahvalil turistični vodnici in se počasi odpravil proti domu. Vsem bralcem priporočamo obisk Dovžanove soteske in Razstavno izobraževalnega centra, preberite si kako smo se imeli na popotovanju po Logarski dolini.

 

 

DOVŽANOVA SOTESKA

Dovžanova soteska je zaradi edinstvenega nahajališča paleozoiskih okamenin zavarovana kot naravni spomenik in je hkrati tudi ena osrednjih točk Slovenske geološke transverzale.

Okamenine so ostanki nekdanjega življenja rastlin in živali, ki so se v ostenjih ohranili do današnjih dni. Tektonske sile in razdiralna moč Tržiške Bistrice so skozi tisočletja izoblikovale čudovito sotesko, katero je Tržiška Bistrica izdolbla v črnem apnencu, razgalile pestro kameninsko podlago in omogočile rast številnih rastlinskih združb. Dolina Tržiške Bistrice je stisnjena med strma ostenja skalnih piramid, imenovanih Kušpegarjevi stebri na vzhodu in Borove peči na zahodu. Z Borove peči so se že v preteklosti krušili veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki so se ustavili v strugi reke. Ravno na njih pa je Tržiška Bistrica pokaže vso svojo moč; v skakalcih, slapičih in brzicah se prebija preko zaobljenih skal.

Še v prejšnjem stoletju je reka krojila usodo domačinov, njihov večni problem je bilo spravilo lesa in oglja v dolino, saj so se prebijali skozi gozd in po strmih okoliških hribih. Pred sedanjim predorom so sicer izvrtali manjši predor na desnem bregu Tržiške Bistrice in preko soteske zgradili viseč most, ki pa ga je voda ob nalivih vedno znova odnašala, zato so ga poimenovali Hudičev most. Danes nanj spominja drug most, ki služi lepemu razgledu na sotesko. Po naročilu barona Borna, ki je prebival više nad sotesko v vasi Jelendol, pa se je v drugi polovci 19. stoletja gradnje novega predora na levem bregu Tržiške Bistrice lotil inženir Viljem Lindaver. Predor je bil dokončan l. 1895.

KAMENINE V DOVŽANOVI SOTESKI

Karavanke so nastajale pretežno na morskem dnu, ki je bilo včasih plitvo, včasih pa spet precej pod morsko gladino. Vmes so bila obdobja, ko so na tem območju delovali vulkani, ki so bruhali tekočo lavo, izvrgli pa so tudi precej pepela in trdnih kosov, ki so se kasneje sprejeli v tufe in vulkanske breče. Nekajkrat je bilo to ozemlje docela dvignjeno iznad morske gladine, bila pa so tudi obdobja, ko so tu vladale puščavske razmere.

PEŠČENJAK

Peščenjak je najmlajša kamenina na naši poti in je nastal v obdobju spodnjega perma, torej je star okrog 250 miljonov let. V obdobju ko je tu vladalo puščavsko podnebje, za katerega so značilne velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo ter majhna količina padavin, so velike kamenine pod vplivom vremenskih razmer razpadle na drobne koščke oz. pesek. Ko pa je to območje zalilo plitvo morje so se ti delci skupaj z meljem in glino sprijeli v novo kamenino.

TRBIŠKA BREČA

Ime je dobila po kraju Trbiž v Italiji, ker so jo tam prvič našli, kasneje so ugotovili, da se v Dovžanovi soteski nahaja popolnoma enaka kamenina. Je malo starejša od peščenjaka, stara približno 260 milijonov let. Nastala je, ko so bili veliki predeli apnenca dvignjeni nad morsko gladino. Zaradi močnih notranjih zemeljskih sil so bili ti razkosani in zdrobljeni. Manjši kosi so se v velikih količinah nabirali na strmih obalah. Zaradi težnosti je ta gruščnati material večkrat zdrsnil v plitvo morje, v katerega so kopenske vode prinašale melj, pesek in glino. Ta drobni material se je pomešal z apnenčevim gruščem in stvoril trbiško brečo.

APNENEC

Apnenec je edina fosilonosna kamenina v Dovžanovi soteski. Najznačilnejše oblike ostankov življenja v Dovžanovi soteski so:
  • Schwagerina Carniolica, največja doslej najdena ima premer 8mm. Prvič so jih odkrili prav v Dovžanovi soteski. Stare so okrog 270 milijinov let.
  • morske lilije
  • alge
  • ramenonožci
  • fuzulinide

dovzanova13

KREMENOV KONGLOMERAT

Kremen - ogenj. Najtrdnejša kamenina in najstarejša na naši poti. Tako kot vse kamenine v Dovžanovi soteski je tudi ta usedlina ali sedimentana kamenina. Nastala je na podoben način kot trbiška breča. Pred skoraj 300 milijoni let so bile Karavanke pod plitvim morjem, reke so vanj s kopnega prinašale prod, pesek in glino iz katerih so kasneje nastali konglomerati. Prodniki so zelo lepo zaobljeni, kar kaže na njihovo dolgo pot. Tesno se dotikajo drug drugega, vmesno vezivo pa je zdrobljen kremenov pesek.

Vir: Portal občine Tržič

Nekoč so gnali živino s planin. Neko dekle je peljalo telička čez most, pod katerim je hrumela narasla reka. Žival se je ustrašila; Pripovedovali so, da se je prikazala prikazen. Teliček je poskočil in v vodo potegnil še dekle, ki je imelo vrv, navezano okrog roke, drugi konec pa je bil zavezan teličku okrog vratu. Utonila sta oba. Od takrat so most imenoval »Hudičov«.

(po pripovedi domačina)

dovzanova14
HUDIČEV MOST V DOVŽANOVI SOTESKI



Ocenite ta članek:
( Število glasov: 17 )

Objavite povezavo do tega članka na Facebooku

Napišite komentar za ta prispevek
: