Za vse mogoče na svetovnem nogometnem prvenstvu Južni Afriki so (ne)upravičeno krivili ubogo žogo Jabulani. Netočne podaje, slabe igre reprezentanc v uvodnem krogu in seveda napake vratarjev. Vsi so kakopak postrani gledali na to „čudežno“ okroglo žogo, ki naj bi menda plesala v zraku in varala vse od začetka do konca. Pa vendarle, za številne sodniške napake je menda ne moremo kriviti? Ali pač? Žoga Jabulani (zaenkrat so bile žoge na svetovnih prvenstvih brez dodatne opreme naprednih čipov)
Je bil gol? Je žoga prešla črto v polnem obsegu? To so bila vprašanja, ki so se jih spraševali tako tisti, ki so bili na finalni tekmi leta 1966, kakor se sprašujemo nemala še danes. Še posebej pa pride ta kontrovezni gol na plano v Angliji pred, med in po vsakem svetovnem prvenstvu ko Angleži obujajo spomine na ta, za njih prelep dogodek, a hkrati se vedno znova sprašujejo kdaj bo napočil njihov čas za osvojitev novega naslova. Minilo je namreč že 44 let…
Tokrat dvomov ni bilo Svetovno prvenstvo leta 2010 in zgodba se je skorajda ponovila. V nekoliko drugačnih okoliščinah a vendarle. Tokrat se ni igralo finale, Zahodna Nemčija pa se je medtem združila z Vzhodno. Tudi tokrat pa so »kontroverzni« in tokrat nepriznani gol dosegli Angleži. Usoda je hotela, da se je tokrat jasno videlo, da je gol čist kot solza, a žal tokrat nepriznan za razliko priznanega iz leta 1966. Zaradi zelo konzervativne politike in stalnega zavračanja uvajanja video tehnologije v svet nogometa, so sedaj kritike celega sveta na številne nepravice vedno večje in le vprašanje časa je kdaj bo svetovna nogometna organizacija popustila pod pritiski javnosti. Do takrat pa se nam obeta še nekaj »zanimivih« odločitev.
Kakorkoli, zdi se, da bo v nogometu, kakor tudi v drugih športih vedno prisoten človeški faktor (beri sodniški) in bo vedno kaj spornega. Naj naštejemo samo nekaj odločitev, ki bodo vedno v pristojnosti sodnika. Na primer kazenski strel (je bil prekršek ali borba za prostor v mejah normale?), rumeni in rdeči kartoni ( je bil prekršek znotraj meja borbenosti, je bilo igranje z roko namerno ali je bila roka v naravnem položaju, itd…
In na nek način daje ta nedifiniranost pravil do zadnjih potankosti nogometu še dodaten čar in dopušča vedno možnost večjega presenečenja kot sicer, kar je priznajmo zelo vznemerljivo. Malo faktorja nepredvidljivega sodniškega kriterija, dober vratarjev dan, pa še žoga je okrogla… Bomo videli do kdaj se bo svetovna nogometna organizacija uspela upirati vse večjemu svetovnemu pritisku po uvedbi video tehnologije v nogomet. Bilo je namreč naravnost smešno opazovati, kako so Mehiški igralci sodniku kazali veliki zaslon na katerem je bil posnetek zadetka, sodnik pa se je "moral" držati pravil in je popolnoma neregularen zadetek priznal (prepovedan položaj Teveza). Prav žalostno je bilo, kako močno je Mehiške nogometaše zadetek (velika sodniška napaka) spravil iz tira, saj v tem polčasu niso sestavili "dveh" povzanih podaj. Naredili so tudi nekaj hudih napak, ki jih pred zadetkom niso delali in tako prejeli še drugi odločilni zadetek, ki je bil zagotovo delno posledica sodniške napake pri prvem. Zagotovo tega seveda ne moremo trditi, a kdor je pozorno spremljal dogajanja na tekmi je to opazil.
Če za Angleže lahko rečemo po angleško »easy come, easy go« glede na to, da so leta 1966 dosegli neregularen gol in imeli leta 2010 nepriznan regularen zadetek, kaj lahko potem rečemo za Argentince in njihovo konstantno »srečo« v spornih situacijah? Morda še prihajajo tekme in prvenstva, kjer se bo tudi to izravnalo. Morda šele čez 44 let, kolikor so čakali Angleži...
|
||||
Za Vas raziskoval in uredil Oliver Savijani. |
Ocenite ta članek:
( Število glasov: 4 )
Objavite povezavo do tega članka na Facebooku